Če imaš izpahnjeno čeljust je težje
določiti črto horizonta Na licu
se pojavi komaj zaznavna
vdolbina in v njej se zaredijo
podgane Če praskaš nič ne pomaga ne
gre potisniti niti dvigniti niti za
skočiti Podganam moraš vsak dan nositi
kruh in prazne besede in odnašati bobke
Horizont se izmika teče v cik-cak
dela nove luknje Se pomika v jezik
med zobe Med ušesi se nagnezdi
kot organ za jezo Če imaš
izpahnjeno čeljust nimaš
nadzora Občutek za globino
je relativen glasen in gibljiv
Če imaš izpahnjeno čeljust
se lahko dereš da
poka Se dereš
ker ne moreš
zapreti ust
Ker se dogajajo bizarne stvari, ker se lahko deremo in ker vemo, o čem pisati.
A nisi ti pesemsko odpisal - o tistem, kar moramo? :)
js ne vem o čem govorim :).
Nič bolj ali manj kot vsi ostali. :)
pff, bolj kot ti že ne :D
Pff, eh. :)
Izpahnjenost čeljusti in iztaknjenost tečajev, odlična paralela in še te podgane, ki so zelo simbolične, čeprav tako konkretne ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala. :)
Ufff, močna pesem. Meni pa se je ob branju uzbudilo vprašanje: a se znamo dreti šele, ko si iztaknemo čeljust? Zakaj se ne deremo že prej?
Lep vikend!
bravo! Odlična, odlična pesem :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!