si res puščavska roža
na neki ikoni
si skoraj manjši
od materinih oči
droben si kot solza
bel kot zrno soli
kako da si zrasel
v neobtesan kos lesa
dišiš po smoli
po smreki
smo hodili
le za svojimi čuti
da te nismo prepoznali
ko si lomil kruh
si bil v resnici oljka
in te nismo videli
si v resnici kruh
in vino
in daješ sebe
v daritev
ker ko presahnejo
vrelci milosti
človek ne živi več
živi se
mehanično
in iz navade
zemlja je polna
ljudi bogov
tebe pa ne najdemo
si res puščavska roža
in prideš z vetrom
z deževji
Križamo ga vsak dan - žejen in prebodenega srca :"Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!" In mi se plazimo po kolenih, zanašajoč se na "dobropis"!
Dobra!!
Lp, Drago
Hvala Drago, res je kar praviš. Na nek način je še vedno leto nič. Lepo te pozdravljam, m.
karkoli že imamo za odrešitev, puščavska roža je v vsakem od nas ... Dobra. LP
Hvala Lidija, veseli me, da ti je všeč, lp, m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 28. 01. 2021 ob 21:15
- Prebrano 572 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.27