ODTEKANJE
Naredim polkrog skozi privid normalnosti. Ujetosti ne moreš razbliniti. Še posebej, če je nevidna.
Naslonim se na odsev z gladine. Svetloba se igra kot kakšen otrok. Zdi se, da je samozadostna.
Na bregu znak obrača ladjice, ki jih ni. Misli prepustim toku. Da odtečejo.
Zagledam se v objeme, ki potrpežljivo čakajo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 27. 01. 2021 ob 15:02
- Prebrano 401 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.79
