Fino v temo brcam, tvoj ko stil kopiram,
Rekel kdo bi, da nekemu organu sviram.
A kaj ko dan za dnem se mi potrjuje to,
Neuko da rimaštvo moje ni največje zlo.
Cel je svet ponorel, še dobro da te več ni,
Edino več bi pil, ko videl bi kaj se tu godi.
Tako pa mirno spi, ne zamujaš čisto nič,
Upam, tudi pome, kmalu pride da hudič.
xtc