Povsem enaka ju vidim od daleč -
pšenični lasje do srede hrbta,
ravni kot speglane vezalke.

Ona vleče gumo naokoli,
rada bi se okopala v Krki,
jo pila zaužila božala vsrkala
do omedlele izmozgane vznesenosti.
Potem bi zavila bratca
v ogrinjalo topline
in se dala na razpolago
onostranstvu.

Njega trenutno bolj zaposluje,
kako bi mogel razšraufati
drevo.
Deblo na deblo,
duplo na duplo,
postavil bi vse raznolike komponente
na lične kvadrataste kupčke
in poklical očija,
da ga pohvali.

Prednevihtna sapa
pravkar sponzorira fantkov projekt -
suličasti vrbovi listki
se mi zapletajo
v štrene vidnega polja,
da jih nadebudnež na bregu
neumorno zlaga v predalčke
med mahovnatim skalovjem
in bo oči še bolj zadovoljen.

Punčka pa medtem oponaša
serpentinaste vrbove plesalce
med koprivami
tik nad kanalizacijskim jaškom.

Ko se zavem, da moja pozornost
namesto njenemu kozmičnemu plesu
velja ostremu vonju iz kanala,
mi postane kot na dlani,
da imata precej več pojma
o timskem delu
od mene.

yoyoba