Hvala,

ker si mi oprostila

moje majhne napake,

bi bile verjetno

moje  zadnje besede

na koncu vsega,

če bi ostala skupaj.

Hvala,

bi ti dejal,

ker te ni motila miza,

oškropljena z lepljivim sokom melone,

nekaj dni neobrita brada,

srajca malomarno vržena čez stol,

nepokriti pokrov školjke.

Hvala,

bi ti dejal

z najglobljo hvaležnostjo.

Tako pa prepuščam

te besede nekomu drugemu,

ki ti jih morda sploh

ne bo izrekel,

ker je popolnoma brez napak.

Bojan Foršček