Če jutri smrt me spremi iz življenja,
edino kar me bode žalostilo,
šepet besed da tvojih, bitje milo,
mi zmogel ni odgnati stran trpljenja.

Bilo mi žal je tvojega bodrenja,
če duša gluha je, glasov obilo
močnih ni dovolj, da premaga silo,
eno veliko žalost, ki ne jenja.

V sreči bodi ti mi, dobra vila,
in le na sebe vedno se opiraj,
usode kruto vojno boš dobila.

Resnico trpko pred lažmi izbiraj,
ker le tako ti bodo zrasla krila,
in ko vzletiš, nazaj se ne oziraj.

xtc