Želim si,

je rekla,

hočem,

je zavpila,

rada bi videla mavrico,

je zakričala.

Odšla je....

Proti mavrici je potovala,

preko sedmih oceanov,

prek gora,

preko vulkanov,

glas v njej pa pravil je,

naj prav hitro k "mavru" gre.

Odšla je.....

Čez devet predolgih ur,

trideset predolgih milj,

mala je iskala barve,

nežne,

pisane,

presvetle,

njene noge pa pošteno so zatekle.

Odšla je.....

Šla je daleč,

daleč v kraje,

proti lepi mavrici,

pisano obarvani,

v mesečini je spoznala,

mavrice na nebu ni.

Odšla je...

Z oteklimi nogami,

bolečino v drobni glavi,

v njeni drobni čudni glavi,

sta se zdramili postavi,

prva nema in brez barve,

druga pa zeleno siva,

zbegali sta dekle mlado,

dali mavrico ji za nagrado.

Odšla je....

Je hodila sedem dni,

proti rozni mavrici,

zdaj za mavrico počiva,

se sprašujejo ljudje,

kam odšlo je to dekle,

najbrž je na tisti gori,

kjer nekoč je risala.

Zdaj odšla je...

skušnjava