stopiva v puščavo
kjer pesek briše meje
se čas sipa kot žarka svetloba
in sonce žge teme do bolečine

pomešajva se med puščavske pse
oponašajva njihov tenki lajež
naj se nama ježi koža

vzvaloviva skozi sipine
pazi
kot kače za nama vijugajo
iz peska rojeni bogovi

zamisliva
puščavski vihar
pesek pljuska v obraz
reže
zapriva veke

spletam ti venec
iz trnja puščavskih rož

leževa v sipki pesek
prekril naju bo
do hladne noči

hihitajva se

hihitajva

brezno