pesek

stopiva v puščavo
kjer pesek briše meje
se čas sipa kot žarka svetloba
in sonce žge teme do bolečine

 

pomešajva se med puščavske pse
oponašajva njihov tenki lajež
naj se nama ježi koža

 

vzvaloviva skozi sipine
pazi
kot kače za nama vijugajo
iz peska rojeni bogovi

 

zamisliva
puščavski vihar
pesek pljuska v obraz
reže
zapriva veke

 

spletam ti venec
iz trnja puščavskih rož

 

leževa v sipki pesek
prekril naju bo
do hladne noči

 

hihitajva se


hihitajva

brezno

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 01. 2021 ob 18:02

Kot bi bil smeh možen le v izrednih razmerah ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

brezno

Poslano:
30. 01. 2021 ob 14:00

Hvala Ana, je pa poseben ta smeh v izrednih razmerah. Tudi mehanizem preživetja, osmišljanja obstoja, ko čakaš, da minejo.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 14. 01. 2021 ob 23:15
  • Prebrano 177 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica