Morda ste v gozdu že kdaj naleteli,
na to presunljivo novico,
da medved nekoč je, kljub samski naravi,
oženil kar mlado lisico.

So svatje se dregali in zmajevali:
»Lisička se zopet pretvarja,
le kaj vendar vidi na starem medvedu,
gotovo je poln denarja.«

Že prva je zima prinesla težave,
prične se lisičja galama:
»Poglej ga, lenuha!« medveda ošteva:
»A jaz bom pa kar za vse sama!«

Ji medved zaspano zabrunda z ležišča
ves skrokan in ves krmežljav:
»No, nehaj že, pusti me končno pri miru,
saj rad bi se dobro naspal!«

Spomladi se medved k čebelam zateče
na sila pomemben opravek,
medtem pa lisica na bližnji kmetiji
seštevala kurji je davek.

Poleti otožno se v senci hladita,
in medved o medu razpreda.
Lisice njegova pripoved ne gane,
v daljavo zamaknjeno gleda.

Potem pa jeseni lisica je v grmu
se z mičnim lisjakom spečala,
ji zmešal je glavo in štrene in kmalu
medveda na čevelj je dala.

A medved se tokrat preudarno odzove -
zakaj bi se spuščal v prepir?
Olajšano vzdihne, si vedro prikima:
»No, zdaj imam pa končno spet mir!«

kosmulja