Igra
Bila si lepa kot
jutranja lilija na vrtu,
iz noči za dan rojena,
orošena s solzami sreče,
a jaz tako neumen
in poln samega sebe,
da sem te primoral oditi.
Najin čas je minil.
Od streh curljajo kaplje
pravkar izlitih oblakov,
na dvorišču srečujem obraze
popolnoma novih otrok,
ki se igrajo svoje igre,
a nihče od njih
ne bo nikoli izvedel,
kakšno igro ljubezni sva
igrala midva nekoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
- 12. 01. 2021 ob 09:04
- Prebrano 255 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 31.55
- Število ocen: 2
