Igral sem ti na kamnite gonge,
izvabljal zvoke sporočil.
Želel sem samo eno;
nisi me opazila ...

Rebek te je pustil hladno,
kot da nimaš srca.
Živel sem samo zate;
nisi me opazila …

Okarine so te vabile
v objem tisočletnih hrepenenj,
neizpolnjene ene same želje;
nisi me opazila …

Iz tritona sem izdelal rog.
Z enim samim namenom:
imeti te v objemu;
nisi me opazila …

Tibia te je še bolj oddaljila
od vsaj koščka mojega srca,
od vsaj bežnega pogleda;
nisi me opazila …

Tudi šalmaj je pel samo zate,
za tvojo večno ljubezensko slepoto,
za jezero izpetih solz;
nisi me opazila …

Naučil sem se igrati na lutnjo.
V daljni Perziji.
Da me bogovi končno uslišijo;
nisi me opazila …

Iz trstenk sem izvabljal najnežnejše glasove,
ki so božali stotine ušes,
le tvojih ne;
nisi me opazila …

Igram ti tisočletja.
Brez uspeha.
Ne vem več, kateri instrument naj izberem;
da me končno opaziš ...

Stojan Knez