Z lišajem nikdar docela scvetelih zvezd
lahno segaš v smer
mojega nekdanjega nebja.
Kako gosto si tedaj želim, da bi te lahko zadržal
v skromnih hišicah
vseh na široko razprostrtih besed.
A o tem
sploh ne spregovorim.
Zmeraj se mi namreč zdi, preveč rada le sveže molčiva.
Všeč mi je podoba svežega molčanja ... in druge seveda tudi, čestitke,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!