Posmrtni ostanki poletja najdeni sredi pšeničnega polja, so svarilo, da je jesen že obula svoje škrlatne čevlje. Slišim hrup njenih korakov, in zavedam se lepote belih oblakov.
Vsi ljudje hitimo le, kot da se več ne poznamo. Želimo imeti vse, prav vse kar je, a prazni nas vse to, kar že imamo. Življenje nam še pred rojstvom spiše osmrtnico, naš čas pa jo podpiše.
Poberimo in shranimo svoje črepinje za čas, ko jih bomo potrebovali.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!