Ljuba moja, mati mila,
ti, ki mene si povila,
si za mene v jok planila,
me za vedno boš ljubila?
Kaj naj dete, takšno malo,
jedlo, spalo bi, jokalo,
vso nevedno v svet stopilo,
mam'ci upanje vrnilo.
Mama, ki je ena sama,
zlata mama, naša mama,
nas ljubila je, redila,
res je strogo gor vzgojila.
Vedno ko bila je sila,
nam zavetje je nudila,
zdaj je žalost nastopila,
ko je mati preminila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!