GOSPOD KOMPRESOR,

razumete življenje?


Hej, profesor!

Pred vami obnemim kakor pred kakšno

stotonsko štanco.

 

Hvala vam - zdaj končno vem

kako od blizu pogleda žaba.

 

Kako se znate napihovati, moj ljubljeni profesor.

Krasno, krasno!

 

Svinjsko težko konstrukcijo ste si naslikali

na vaš balon - čudno - podobna je vaši glavi.

 

Ne boste verjeli, včasih sem se vas bal,

zdaj neizmerno občudujem vašo kozjo bradico,

vašo načitanost in modrost.

 

Vi točno do potankosti veste, kaj je oni pesnik

mislil z določenim verzom,

jaz ne. Vi imate moč, da secirate

njihove vztrepetane mrtve duše

 

ter potem z rezkim, povišanim glasom porečete:

Naštejte, opišite, abstrahirajte!


Vi, vi, vi, ki vas nikoli ni ugrabil
meddimenzionalni elektromagnetni leteči predmet
vsemirske pesniške mašinerije.

In seveda poštempljal,
namenil za tapkanje.


Vi, ki se niste še nikoli skoraj zadušili

v kakšnem sekretu, vi, ki nikoli niste

v svoji majhni pijani sobici po cele tri dni

preganjali žiletke, v sobici, ki ne obstaja!


Vi, ki ste nabasani enako prazni, kakor trezni,

celo bolj prazni od pravkar izpraznjene flaše,

kar se sliši nekoliko čudno.

 

Vi, ki so vam tršice iz navade

ploskale na proslavah - o vi, kako lepo

pašete v ta svet, kako suvereno serjete klanfe

o nesrečnih ljudeh, ki po dvakrat na teden

niso hoteli niti tega, da bi jim bilo srce.

 

Vi, nakladač,
ki ste iz trte zviti.

 

Kako sem vas sovražil in se na vas pizdil

v prvem letniku.


PAUZA ... PAUZA ...

po praznikih sem imel nočno moro,
da se je zdaj, po spletu nekih čudnih,

meni nejasnih okoliščin, vse spremenilo.

 

Da sem postal prijazen, gladek, zaobljen ...

in celo diplomiran. Vedno več imava skupnega.

 

Rad vas imam, ker vas nekako bolje razumem.

S spoštovanjem vam želim mir, ker mi smo tisti,

ki drug drugega izravnavamo.

 

Vas bi ob vsakem sončnem vzhodu,

poljubil na plešo, vam umil noge, samo, da bi se

še naprej dobro zastopila,

 

samo, da bi mi še naprej pomagali pri izstrelitvi

v življenje izven mučnega gozda,

 

v življenje, v katerem ni več potrebe po nabiranju

sadežev, nič več potrebe za pisanjem,

 

nobenih nepotrebnih hobijev,

kot so občasno bruhanje,
spanje na snegu 
in telepatsko pogovarjanje s samim seboj.

Sanjal sem torej, da me dobronamerno držite za glavo,
da ste mi v vene napeljali enciklopedični močnik
vaših zlajnanih misli,

 

da me z vso silo vlečete za ušesa
ker bi me radi odvrnili
od tistih nezemeljskih občutkov,


da prihajaš od nikoder,
pripadaš nikomur in ničemur,


ko greš ljudem na živce,

ker vedno misliš o nečem tretjem,

ko le stojiš, gledaš,

in niti ust ne odpiraš.

 

 

 

 

Srečko Luštrek

Svit

Poslano:
04. 01. 2021 ob 18:45

in telepatsko pogovarjanje s samim seboj

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
04. 01. 2021 ob 18:58

ja, da bi človek med svojimi utečenimi mislimi in tistimi, ki se porajajo na novo, ustvaril primerno napetost ter tako svoje najrazličnejše predstave usklajeval s stvarnostjo, s tem, kar je - potem se ni slabo včasih malo oddaljiti od sebe.


Zastavica

DunjaPG

Poslano:
05. 01. 2021 ob 10:02

Mg (nič več potrebe za pisanjem ;-)), uspešno izstrelitev, pesem je top, za večkrat prebrat, čestitam.

Zastavica

Ananda

Poslano:
05. 01. 2021 ob 15:20

Ob tej pesmi bi še gospod professeor obnemel. :D Ja predobra, za prebrat spet in spet! 

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
05. 01. 2021 ob 21:53

me veseli, punci.

a da bi se kar izstrelil?  :)) 

ja, veliko abstraktnega bi lahko govoril o tej pesmi. najbolj sem pa ponosen, da ima pesem pavzo. to se mi zdi zelo originalno, mogoče bi lahko odklenil delavnico - pesmi s pavzo.

ajd čao

Zastavica

arabela - briar

Poslano:
09. 01. 2021 ob 19:29

Ta pesem je očitno predobra za ta svet.

Prebrala sem jo večkrat, ker me je preprosto navdušila.

Njen ritem, sprememba razpoloženja in atmosfere po pavzi ... 

kažejo tudi na to, kako se v življenju lahko hitro vse obrne,

odvisno iz katerega kota pogledaš.

Mg, lahko ti samo čestitam.

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
10. 01. 2021 ob 21:57
Spremenjeno:
10. 01. 2021 ob 21:58

o, me vesli, briar. še ena ''oboževalka'' ? :)) hvala. potem pa že moram nekaj napisat.

na kratko gre za trk dveh svetov in (simbolnih) redov.
prvi je bolj tog, okostenel, klišejski, medtem ko drugi - nekak uporniško izvirni v nastajanju - vsaj deloma upravičeno pripada prihodnosti.  profesorju manjka nemogoče naučljive izkušnje 'gozda', v kateri se drugi lahko tudi pretirano izgublja.  za nobenega od akterjev ne moremo reči, da je na poziciji, ki je povsem pravšnja niti povsem napačna, zato sama pesem ne more zavonjati po nekakšni pridigi ali dokončnih ob-sodbah. 
tolko na hojladri pojasnilo.  btw: če se verzev ne da razlagati, ne ustrezajo definiciji pesmi. 

ostanite v cvetju, gospa Šipek


Zastavica

afrokinetika

Poslano:
18. 06. 2021 ob 15:29
Spremenjeno:
18. 06. 2021 ob 15:33

jaz nisem niti prebrala, ok, sem no.

ampak pogovarjala bi se s teboj.


imam 500€ viška,

koliko izvodov zbirke to nanese.

denar pesniku raste na drevesih

bilo kakšen je stih.

Jaz pa se še nisem prodala, saj sem nekje pissnila, da se knjig bojim. še psevdonimi nepomagajo.


500 flik, poklič, ker bi te imela v rokah, ne pa preko kompjuterja, res!


konichiwa


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek

Pesmi

  • 04. 01. 2021 ob 18:10
  • Prebrano 663 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135
  • Število ocen: 7

Zastavica