2. vmesni prostor
Spet sem TU. In TU sem vedno,
kar je Zvitorepcu v čast,
saj tako je TU napravil,
da sledi mi kakor last.
TU in zdaj sta vedno skupaj
in še tretji, ki je skrit,
ko postane ta očiten,
pa ne zmore več to bit.
To je čuden tročan škratov:
premene brat je paradoks,
ki igra od pamtiveka
skupaj s stanjem z vami boks.
TU veljajo tri števila:
nič (0) od vseh najmanjše je,
eno (1), po željah izboru
in največje, ki je vse (∞).
TU ni treba nič vam znati,
vedeti, ne slutiti,
TU je moč opazovati;
uvideti, okusiti.
Trojstvo si vsak sam sestavlja,
v lastno eno, kar je vsak;
naj zaveda se v modrosti,
naj je v umnosti bedak.
Sem, živim in bivam, sveta
je trojica vsakogar.
pa naj ščurek je, rastlina,
suženj, hlapec, gospodar.
Zdaj pa vam predlagam nekaj:
TU si vsi sestavite
iz gomil vprašanj perečih
sebi lastne tročane,
v povezavi s sabo; živim,
bivajočim, kar pač ste.
TU vas zdaj pustim pri miru
za tren hipa. Vrnem se.
Bravo, Tomaž.
Vsak pade noter ... Gremo na tretji del ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!