SEVEDA
Ko sem se prvič srečal s slovenščino
sem bil zelo razočaran.
Bilo je v internatu.
V sobo je vstopila
mlada modrooka vzgojiteljica.
Nisem razumel kaj govori
toda, še pomnim njene prekrasne oči
in zadnji stavek, ki ga je rekla
preden je šla:
Fantje, pospravite sobo!
Bomo, bomo, SEVEDA,
je dejal starejši dijak.
Ko je šla, sem dejal
(seveda v materinščini):
Ima zelo lepo ime!
Kako pa veš njeno ime.
Sedaj sem ga slišal: SEVEDA!
Ma, ni to ime, so mi dejali skozi smeh.
Škoda, sem dejal,
tako bi ji lepo ustrezalo...
SEVEDA sem jo vzljubil.
Zanimiv pripetljaj si ujel v to z blagim humorjem pobarvano pesem, zdi se mi, da bi lahko odstranil zdajšnji zadnji verz, pesem bi bila še bolj zgovorna, premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Pozdravljena Ana!
Po tvojem nasvetu sem odstranil zadnji verz.
Simpatična pesem o nesporazumih, ki se dogajajo pri osvajanju novega (podobnega) jezika, čestitke,
lp, Ana
Seveda mi je všeč! :) ♡
prisrčna zelo...Damjana
Ananda, Damjana,
Hvala za odziv.
Pozdrav, Maki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
- 02. 01. 2021 ob 16:43
- Prebrano 598 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 221.49
- Število ocen: 10