Nič


V pest stisnem rjuho.
Telo se kot struna vznemiri,
ko z gibi in dotiki proizvajava impulze.
Hlastno jih pogoltneva.
Jih v sekundi umoriva s konicama jezika.
Navidezno obstaja le nič.

 

Dolgo stojim na eni nogi,
v strahu pred naslednjim korakom.
Le ena misel me hrabri:
sem marioneta v tvoji odločni dlani,
spreminjajoča se točka ponosne usode.

 

Nič - umorim ga.
Zarežem v najin izhod.

 

Tina Pegan

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 01. 2021 ob 13:59

Všeč mi je, le ta pojasnjevalni verz: ki to nikoli ni in nikoli ni bil. bi odstranila, premisli in če želiš, popravi,


lp, Ana

Zastavica

Tina Pegan

Poslano:
06. 01. 2021 ob 15:23

Drži, včasih preveč podrobno orišem dogajanje.

Hvala!


Pozdrav,


Tina :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 01. 2021 ob 16:25

Zanimiv spopad z ničem / praznino v odnosu, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tina Pegan
Napisal/a: Tina Pegan

Pesmi

  • 02. 01. 2021 ob 16:10
  • Prebrano 523 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 72.88
  • Število ocen: 5

Zastavica