* * *
Poldne me dohiti. Zunaj.
Megla še odšteva trenutke,
ko bo sončnim trakovom dovolila
zavezati pentje v lase zasneženih gora.
Glava tava v svojih svetovih.
Letos sem ji dovolila, da se
raztrese. Kamorkoli.
Še zjutraj se mi je zdelo nemogoče odmisliti oblast telesa nad njo.
Takoj po polnoči pa jo znova začne prepričevati o tanki črti med
Biti tu in Praznino.
Njen zadnji, nepoznani korak je
vedno bližje.
Sedaj, ko sva zunaj,
se ji vse to prav sladko j..e,
Nazaj bo prišla polna podob
in donenja rogov in flavt
in pikolo bo med sončnimi pentjami
(ki jih bo izmaknila megli),
igral razposajeno koračnico
in ne bo mi več mar
ali bom nekoč ptič, ali prah ali kosilo, ki ga bom sedaj z veseljem pojedla.
Meni zelo zanimivo - veliko zgodbic razberem iz tega. Res posebno dobra. Čestitke in seveda lepo leto ti želim:)
Marija, ne vem, kaj naj napišem, a rada bi ti nekaj napisala, ker me je pesem ganila in ker me opominja ... a ne najdem pravih besed, glava jih ne da.
Objemam te
pi
Potopiti se v to pesem ni le privilegij, je nuja, če želimo, da je življenje pot iskanja in upanje spozna(va)nja - in ne le beg.
Marija, čestitke!
Jošt Š.
Spustiti glavo z uzde. Ravno pravo vodilo za ta čas. Super!
Lp,
Matjaž
pogosto in tudi sedaj
me preplavi ubčutek
da nas vsa mala minevanja
pripravljajo na dokončnost
Stojan*,
Irena*,
Jošt*,
Matjaž*,
Igor*
Hvala vam za dotik. Objem vsem.
Marija
Tudi mene se je pesem dotaknila. ♡ Ko se prazni glava, se polni srce. ☆☆
In mene, morda nekaj drobnarij:
Poldne me dohiti. Zunaj.
Megla še odšteva trenutke,
ko bo sončnim trakovom dovolila
zavezati pentje v lase zasneženih gora.
Glava tava v svojih svetovih.
Letos sem ji spet (po dolgih letih)
dovolila, da se raztrese.
Kamorkoli.
Še zjutraj se mi je zdelo nemogoče odmisliti oblast telesa nad njo.
Nekaj let že, jo takoj po polnoči ga
začne prepričevati o tanki črti med;
Biti tu in Praznino.
katere Njen zadnji, nepoznani korak
je v slutnjah vedno bližje.
Sedaj, ko sva zunaj,
se ji vse prav sladko j..e,
saj sem jo spustila z uzde.
Nazaj bo prišla polna podob
in donenja rogov in flavt
in pikolo bo med sončnimi pentljami
(ki jih bo izmaknila megli),
igral razposajeno koračnico
in ne bo mi več mar;
ali bom nekoč ptič ali prah ali kosilo, ki ga bom sedaj z veseljem pojedla.
No, pa je šla uzda :))
Sem upoštevala predloge, le pri dominantnem telesu sem pustila njegov prav, če bo v redu?
Lp, Marija
Čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala za črtice.
Ananda, hvala za dotik ♡
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 01. 01. 2021 ob 13:47
- Prebrano 889 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.28
- Število ocen: 15