Nikamor
cesta je še vedno blatna
nisem želela splašiti bele čaplje
le mimo sem šla
nisem hotela po isti poti
a sem morala iti
in zopet srečati utrujeno drevo
hodila sem v krogih
dokler ni nad mano v zenitu
zasijala kasiopeja
a nebo je tako zavajajoče
da so noge pozabile
kje bi se morale ustaviti
Tako majhni smo pod zvezedami, da je vseeno, kam gremo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 27. 12. 2020 ob 20:59
- Prebrano 554 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205.51