Barve bledijo, se že večeri,
so ulice prazne, nalahno sneži.
Ljudje so pospravljeni izza ograj,
želijo si filmov in TV oddaj.
Spogledava se in brž veva, kaj bi:
napišiva zgodbo z zahodne strani.
Čas je čarovnik, je zmeraj sedaj,
preteklost spomin je, prihodnost vprašaj.
Vse troje se zlije v dotik, ki drsi,
se vname vročica sobotne noči.
Ti si Daenerys in jaz sem tvoj zmaj,
zletiva v nebesa, zajahaj me zdaj!
Sesujva oboke in zrušiva dver,
saj nisva zaman lepotica in zver.
Utripava skupaj... naprej in nazaj,
je vroče kot v peklu, ko planeva v raj
razžarjeni srci v vrtincu teles:
naj angeli zrejo v umazani ples.
Barve tam zunaj ukradel je mlaj,
gruden tu notri preskočil je v maj.
Neskončne globine so vrelca strasti,
gorijo široko zaprte oči.
Luči so ugasnile, mesto že spi,
spogledava se in brž veva, kaj bi...
Dobra :) ko ti nariše na obraz nasmeh Mona Lise :)
Lp, Evelina
U, tole je bilo pa Lyuto! :) Bravo, maestro!
Fulll dobr ☆
vsi ti filmi ... ahhhh jaaaa
No, če bi bili takile sporedi za filme, bi jih pa tudi jaz prej našla ;) čestitke k pesmi, ki prinaša nekaj tako zaželene lahkotnosti, vendar nikakor cenenosti,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matjaž Lutarič - Lyuto
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!