čez tisoč let bodo pikapolonice na vrhu prehranjevalne verige

 

 

človek je izumil robček

 

ne ker bi si moral brisati solze

 

ali smrkelj

 

ampak pač včasih beseda zapeče

 

do krvi

 

se kdaj pa kdaj nasloni

 

ob kost

 

tudi do odprtih zlomov prihaja

 

ali celo huje –

 

srčnih palpitacij in zvitih gležnjev.

 

 

za vse te poškodbe je robček

 

in malo sline

 

dovolj.

 

 

in kolikor sluzast je po okusu

 

 

je postalo neugodno da

 

si človek.

 

 

pljunki so nezakoniti.

 

 

tudi besede je treba

 

lišpati.

 

 

in seveda

 

v muzejih je kurbarija striktno

 

prepovedana.

 

 

ne glede na to da si je Van Gogh odrezal uho

 

kot darilo prostitutki

 

(od katere ni nikoli nič več slišal).

 

 

imamo pa vsaj robčke.

 

 

imamo življenja ki niso

 

vredna nagrobnika

 

kaj šele spomenika.

 

 

nihče se ne sprašuje na prvi november

 

kaj je kdo naredil

 

 

važen je samo datum

 

 

in

 

 

oh, kako mlad je umrl.

 

 

tu pa tam

 

bi rad videl piknik

 

na pokopališču

 

 

čevape

 

pleskavice

 

črke na roštilju.

 

 

kot da kdo ve

 

če kdo prisluškuje.

 

 

zakaj pa mrtvi rabijo počitek

 

in tišino

 

 

zakaj je biti okostnjak

 

takšna zoprna imuniteta

 

 

zakaj ta vik in krik

 

o identiteti

 

če še prstnega odtisa ne

 

vzameš s sabo.

 

 

prav tako bi lahko

 

umrl pikapolonica.

 

 

nek tujec bi samo pihnil

 

in to bi bil celoten ritual.

 

 

nobene krste

 

nobenih robčkov

 

nobenih datumov

 

 

kakšen norec bi kvečjemu neumno pomežikal

 

in mogoče za sekundo dojel

 

absurd

 

 

ter se začudil bizarnosti

 

 

nato pa nadaljeval svoj sprehod

 

po muzeju

 

 

(ki je itak le grobišče muh ki niso dobile imen).

 

 

ko pa se bo ta norec ustavil pri

 

Van Goghu

 

mu ne bo prišlo na pamet nobeno vprašanje

 

 

nič novega

 

nič pikapoloničastega

 

 

nič kar ne bi učili v šoli.

 

 

pač vse mine

 

tako je

 

 

in če se izteče dovolj časa

 

vprašanje sploh ni več važno

 

 

na koncu ni nikogar ki

 

bi se praskal

 

 

je samo smeh prostitutke

 

ki

 

 

ji je bilo vse jasno

naprimerjanez

Komentiranje je zaprto!

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 20. 12. 2020 ob 21:13
  • Prebrano 322 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 94.29
  • Število ocen: 5

Zastavica