
Med kožo in zrakom
se razpršijo
vonji neulovljivega.
Drobna bela mravlja
pušča za sabo
skoraj neslišno sled,
čarobne vzorce ivja,
ki se razraščajo
v nedoumljivost fraktalov.
Okus pršiča se
kot deževnica mesečine
zavrtinči v spokojno srce.
Hlad nalega name,
dih za dihom.
Irska harfa me
v enakomernem zibanju
čisto počasi dviguje
in stopi v tišino gibov.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!