Ta pesem ni pesem. Nekaj Marinkinih pesmi :

https://photos.app.goo.gl/a5zrQFze6yRoy5us5

Koliko ljudske književnosti smo izgubili, ko so po smrti potomci v peč zagnali pisanje umrlih? Pa tudi velikanom se ni godilo kaj boljše. Prešernovo pisanje je dva tedno služilo za netenje peči, v Bachove partiture je mesar v pritličju še mesece zavijal mesnine in klobase...

Marinka jih šteje preko 80. Hodi na moj tečaj esperanta v medgeneracijski center. Odločila se je, da se jezika ne bo učila, da bo pa k uram rada hodila, saj se dobro počuti v naši družbi. Na moje veliko presenečenje so naslovi njenih pesmi - esperantske besede, ki se jih je kljub vsemu naučila.

Gregor, lep hommage!! ♡♡

Pokukala bom v Marinkine pesmi.

Tudi tvoj zapis je pesem. **