V  nočnih sanjah,

ko  odvržene so vse

      posvetne spone,

predsodki in družbeni zakoni,

se najini duši srečata.

S spoštovanjem,

da z mojo ne bi ranil

      tvoje prisotnosti,

te skrivoma opazujem,

kot satir,

skozi gosto podrast,

      nedolžno golobico,

veseleč se,

da mi je vsaj to dovoljeno.

Razbremenjen bremen telesa

se ne morem načuditi

angelski svetlobi,

ki te obdaja

in ne vedoč, ali si zaznala

mojo prisotnost,

sem vesel za enkratno darilo

najinega srečanja.

Bojan Foršček