drhtim in roka mi trepeta

ko se odprtih ust peljem

skozi greben duše

v mesečino

v čarobne sanje

kjer brezmejna neskončnost

mehka kot vzvalovana modrina

ziblje polno naročje

prameni zvezd

svitki luči

kovanci neba

vse to

je odtisnjeno v zavesti

zdaj jih spnem še v lasnico spominov

saj na mestu kjer se tkejo takšne sanje

je ta trenutek potrebno zavezati

narediti pentljico

v to očarljivo priložnost

še enkrat vdihniti nebesni zapis

ter ga shraniti

še v šatuljico svojega srca

levcek