skozi nebesni čas

drhtim in roka mi trepeta

ko se odprtih ust peljem

skozi greben duše

v mesečino

v čarobne sanje

kjer brezmejna neskončnost

mehka kot vzvalovana modrina

ziblje polno naročje

 

prameni zvezd

svitki luči

kovanci neba

vse to

je odtisnjeno v zavesti

zdaj jih spnem še v lasnico spominov

saj na mestu kjer se tkejo takšne sanje

je ta trenutek potrebno zavezati

narediti pentljico

v to očarljivo priložnost

še enkrat vdihniti nebesni zapis

ter ga shraniti

še v šatuljico svojega srca

 

 

 

 

levcek

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 18. 12. 2020 ob 20:02
  • Prebrano 131 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 132.36
  • Število ocen: 7

Zastavica