kot reportaža

o posilstvu –

te črke.

glava se

oblači

od sramu.

medtem srce divja

kot džungla

zaradi poceni fuka

z literaturo.

zbudil sem se radirka

se snel

z obešalnika

v omaro pa stlačil

Afriko.

tako zdaj vsakič preden se

roka stegne k

svinčniku

pustim levu da zarjove

pustim da raztrga sapnik

pustim gniti gazelo na Soncu

in se čudim

in praskam

saj mora obstajati boljši način

manj krvav

kjer umre samo kazalec na uri

in lahko mi

vsi ostali

le šokirano obračamo liste

v časopisu

ker je mrtvih preveč

za v oglas.

tako mine letni čas

tako mine življenje

tako umetnost

jebe sama sebe v glavo.

kar pa se posilstev tiče

črke niso nič krive

naprimerjanez