Čas je vtkan
v moji dlani
kot bilo bi lani
a minila so že
dolga leta
odkar
nisva več objeta.
Veš
ni besed, ki bi opisale
nevzdržno praznino
bolečino
agonijo sprejetja
da tebe
kar tako naenkrat
tukaj več ni...
Veš
najini sinovi
so sedaj že možje
Sven
še dojenček
je sin
tvojega sina.
V solzi
ki mi danes
po licu polzi
odseva nasmeh.
Tvoj nasmeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!