USPAVANKA*

Pridi malček z mano v sanje,

v raj samorogov, žitnih krogov,

belih košut in čarobnega gozda

poljubov izpod nešteto peres,

listov v krošnjah nešteto dreves...

Sem ter tja jih nežno ziblje

utrip v deblih skritih violin

drhti v konicah zlatih korenin,

srebaje sokove svilnatih stihov,

vdihov gugalnic v ritmu

otrok, ki letijo od roba do roba

brezčrtnega zvezka in vriše

podoba se vanj vedno više

in znova utrne se zvezda

iz bučke regratove lučke,

ko dahne drget vanjo melodijo

in ziblje, ziblje dete

in tisočkrat v eni sami noči

se rodijo sanje, ki nihče jih

ni učil umreti, le lebdeti

v šarenici speči, hrepeneti

po svetlobi prvega trenutka,

ko zbudi v srcu se spomin

na lastovico in peščeni grad

v nedrjih začaranih planin.

*

(za Saro, ko je bila še majhna)

Matjaž Lutarič - Lyuto