Drevo
Včeraj zibelka
ki te je zazibala
v življenje
Danes postelja
ki ti nudi
počitek
Jutri krsta
ki te bo pospremila
Domov
... kakor mati, kakor oče :)
lp
Poslano:
15. 12. 2020 ob 09:26
Spremenjeno:
15. 12. 2020 ob 09:27
Krasna parabola. Drevesa nas večinoma prerastejo, tudi živijo dlje od nas, sploh so nepogrešljiva za naša življenja, so pljuča sveta. Vdihujejo naše izdihe, in nam izdihujejo naše vdihe. Ni naključje da gorijo velikanski gozdovi, tudi ni naključje, da nas covid stiska v prsih. Drevo je tako rekoč večno, tudi ko pade je nadvse koristno in živo v svojih izdelkih, ne nazadnje se upepeli v čisto esenco ko nas greje...
Čestitke
Globoko preprosto in preprosto globoko.
Kudos!
Hvala vam, za lepe komentarje, Lidija, Svit in Matjaž !
Lp, Drago
Čestitke k preprosti pesmi, v katero je ujet začetek, vmesje in konec življenja,
lp, Ana
In ves ta čas nas spremlja "Drevo" s katerim nas je obdarila Mati Narava,
naša sojenica.
Hvala !
Lp, Drago
Čestitam k Podčrtanki.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 14. 12. 2020 ob 19:14
- Prebrano 497 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.89
- Število ocen: 9