je šla
za drugimi na polje in na grude zemlje s koleni
ki so ječala ob nedeljah pred oltarjem
ko z žulji segala je k pušici brokatni
poslušala žvenket drobiža in šepet a men(i)
pod ruto židano so jo tiščale
trdo spletene kite okrog glave
le vdihnila je mir, kadilo in počila
vse težke ure so se dvignile iz nje, zbežale
in tiho je naprej od rane zore do noči
spet vlekla cize z lakotnimi usti
v kalvarijo brez svetosti, brez vrha
dokler niso uvele ji roke, kolena in oči
ko vnukinje prevračajo obleke po omari
in ko si ustne gubajo v poljub za sliko
ko ne jedo zdaj tega ne, tam ono le redi
ko dvigajo nosove nad vsem, kar so počeli stari
se njena svetla duša skloni h gluhim - brez sledi
spet vlekla cize z lakotnimi usti
v kalvarijo brez svetosti, brez vrha
dokler niso uvele ji roke, kolena in oči
Čestitke
Zelo lepa ....
:) Majda
Majda, ki te pogrešam <3>
Draga Irena, kako lepooo ♡
... ne smemo pozabiti, kajti hitro se lahko povrne "kalvarija brez vrha"
Lep dan, Marija
Hvala, Marija <3>
poj in čuvaj pesem
Čestitke k pesmi o trpkih spoznanjih pri srečevanju nekoč in zdaj,
lp, Ana
Draga Marija, res je, prehitro se je pozabila Meta s cizo ...
Lp
pi
Pesem je odlična, še posebej obrat v zadnji kitici in zaključni verz.
Čestitke!
draga Pi res čudovita pesem
lp, M
Matjaž in Mateja, hvala za branje in lepa komentarja.
Vse dobro in lepe praznike!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 14. 12. 2020 ob 09:17
- Prebrano 542 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 188.72
- Število ocen: 13