Midva

Pokava po šivih. 

Kam drugod naj odložim roke,

in kam naj se smejem,

če pa tvoj vrat izgleda kot dom?

 

S prsti počasi po hrbtu,

z besedami sunkovito do srca. 

 

Leno obračam besede,

in pod jezikom skrivam

srečo, ki tli. 

Zakaj bi se tokrat grizla?

 

Z očmi po mojem telesu,

z izdihom do moje duše. 

 

Za tvojimi vekami trepeče

milijon besed. 

Vidim, da skrivaš 

stvari, ki jih neznaš izreči. 

 

Z nohti pod tvojimi rebri, 

z nasmehom do tvoje resnice. 

 

Tu bova stala sekunde,

minute, ure in dni. 

Podaj mi že svojo roko,

poiskala bova kje blaženost spi. 

MV

Komentiranje je zaprto!

MV
Napisal/a: MV

Pesmi

  • 13. 12. 2020 ob 19:49
  • Prebrano 375 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 147.95
  • Število ocen: 6

Zastavica