Ujel je tisto nekaj v zraku,

kar mu je naježilo kožo

s sladkobo kovačnika.

Vedel je, da prihaja,

preden je zaslišal, kako se pete sandal

neenakomerno odbijajo

druga ob drugo

in se top zvok izgublja med peskom

in šuštenjem krila.

Mirno je bral dalje,

s komaj opaznim nasmehom,

z nakodranimi kotički ustnic.

Od zadaj ga je objela

z vonjem mete in kamilice.

Roke mu je narahlo naslonila na rame

in se mu zavrtela v naročje.

V dlani je pobiral šepet obraza.

Toplina njenega telesa se je razlivala

kot počasna reka.

Srčna utripa sta se zlila v eno.

Na  travo so padali okruški smeha,

ki so se zgostili v poljube.

Sključena krošnja jablane,

polna sočnih plodov,

je kričala v barvah ljubezni.

Pognala sta korenine svojega drevesa

in se razraščala v varnem zavetju.

Kaplje potu so popili glasovi dneva.

V razbeljene popoldnevu je ostal sam,

s slapovi v temi oči.

nada pecavar