Le tebi je uspelo premamit moje misli, da se zdaj selijo k tebi od nje.
Dolga leta ustaljene pri njej - kot bile bi prikovane na večnost, se zbirajo zdaj v tvojem zavetju.
V njem tudi objem najde si varnost in četudi nikdar ne bo se končal s poljubom, mi dal bo tolažbo,
da si vsak čas ob meni,
da lahko s teboj najbolj strašne misli delim,
da čutiš moje dvome življenja,
da ne misliš, da sem oplela, ko napako storim.
Si vedela, da me najbolj gane tvoj življenjski pogled, ki nikdar ne obupa nad mano?
Še vedno upam, da se bova, če ne prej, kot starki za roke držali.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Morgan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!