delujejo trčeno,
kot bi se zaletavale v snežni metež
nekih prsi
mrzlih kot jeklo.
Včasih vijejo roke
proti nebu,
želeč popraviti razporeditev
žreba na njem.
Drugič jih zakopljejo v zemljo
in brskajo
za strunami,
ki jim objedajo melodijo.
Ženske, ki se oblačijo v sanje
imajo ranjene nohte, potolčena kolena
in goste trepalnice,
ki ne spuščajo trdote sveta vase.
Spijo gole,
da čez noč razcvetijo rožnik.
Čez dan so v raševini
in v žalujkine dlani pobirajo osulo kožo.
Zato kdaj spregledajo srečo.
Spregledajo, ko se jih dotakne zvezda.
Preslišijo, ko iz zemlje zazvenijo rožne kali.
Spregledajo, da so predrle zimo.