Sonet IV.
O Marina, gledam zdaj,
lepi mesec, mesec maj,
ko sva tukaj se spoznala,
prvi sva poljub si dala.
Kaj ti v glavo je stopilo,
in tvoj srček zamrznilo,
da se ne spominjaš name,
mar te sploh še kdo objame?
On kar vzel te je, Marino,
rožo rdečo, kakor vino,
ti povzročil bolečino.
Jaz še nate čakam zdaj
tudi čakal bom na maj,
da spet prideš tja nazaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 09. 12. 2020 ob 15:42
- Prebrano 321 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 88.85
- Število ocen: 3
