REKA
S hitrimi koraki se prebijam skozi obrežje reke,
odstiram moteče listje in veje,
te spremljam,
medtem ko se iz dneva v dan
skoraj neopazno oddaljuješ s tokom.
V kakšen čoln so bile položene tvoje sanje, otrok?
Ti ne veš, da sije premočno sonce,
tudi druge reči si pozabil,
da si lahko postal bel.
Nekega večera bom obstal med vrhovi krošenj
in z negibnim pogledom še dolgo zrl v daljavo,
potem ko boš izginil kakor drobna pika.
Pok razklanega debla,
ki bo odmeval v oddaljeni meglici,
se te bo dotaknil kot rahel veter
in ne bo preglasil tihega šumenja reke.
Kaj je to smrt,
se vprašujem, ko opazujem vrtinčenje listja
na gladini oblakov, ki mi izrisujejo
tvoj nasmejani obraz?
Ah, nič,
le galaksija sanj
med izdihom in ponovnim vdihom.
Ne bom žalosten,
čeprav vem, da bom žalosten,
ko se bo ustavil moj zatrjeni korak.
Ne bom žalosten, ker čudno bi bilo,
če bi se reka nehala spominjati
in nebo ne bi potrebovalo
le majhnega zrnca nevidne svetlobe,
da ohrani spomin.
Nate.
Ah, nič,
le galaksija sanj
med izdihom in ponovnim vdihom.
Čestitke
Ne bi rad krenil na polje površnosti, da bi nemara ne naredil kakšno nespametno krivico tej pesmi, ki si več kot zasluži pridevniški pristavek: Izredna, Poet Magnezij! Z vso silovitostjo moči besede, te izvabi na počasen sprehod med pomenljivimi verzi. Hvala ti!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Žalostna pesem, ampak polna lepote. Čestitke še iz moje strani za to izjemno kreacijo!
uh, kakšne pohvale.
res iskrena hvala vsen Vam, ki vas je pesem ganila.
Vdih ( potem nekaj zadržanega - apnea) in potem izdih.
Bravo.
vav res čudovita sem jo morala takoj kar dvakrat prebrati
lp, M
hvala levček, me veseli. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
- 08. 12. 2020 ob 13:06
- Prebrano 768 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248.62
- Število ocen: 14