Koder sonce hodi,

predolgo že velja,

da tako se vodi:

divide – impera!

Delam kot zamor'c, na trgu se borim

za svoj košček kruha, komaj preživim!

Sosed pa v pisarni od sedmih tja do treh,

ga država plača! No, če to ni greh...

Sam faran sem vzoren, volim, kot je treba,

vse odkar lahko (in bom še do pogreba).

Svak pa, ta hudič, v levo ga zanaša.

Ne govoriva več, tega se ne prenaša!

Včasih grem h Kitajcu, ker je pač poceni!

Treba je priznati, malo manj so leni

kot ostali tujci – že eden je preveč,

saj mu sledijo drugi (in vsi so tu odveč)-:

Pa tisti na socialni (najhujši so cigani),

naj spravijo se delat, pometat po Ljubljani!

To je pravo delo, ne pa nek balet!

Plačila vreden je le ples golih deklet...

In če smo že pri tem: na Goli otok vse,

ki bi nečistovali z istim spolom le.

To vendar ni naravno, tega se ne počne!

Kdaj sem pa jaz nazadnje... To se vas tiče ne!

Imam vso pravico, da koga pač ne maram

in eno je gotovo: jaz se že ne varam.

Od nekdaj jem meso, saj tekne mi zelo,

vegane bi poslal v deželo krtovo.

Prav nič ni narobe, če lastno mnenje cenim,

saj vendar nisem kriv, da zmeraj prav ocenim.

Vem, kdo ima preveč in kdo ima premalo.

Kdor z mano se ne strinja, ta je pač budalo.

Vsakdo, ki ga srečam, prej ko slej se spreva,

v nečem se ne strinjava, zato narazen greva.

Skregan sem s svetom in svet je skregan z mano,

ker konj ima rad jabolko, a opica banano.

Ugleden sem gospod, pač malo več veljam

z visoko izobrazbo in tistim, kar imam.

Delavcem v tovarni dajem košček kruha,

bogat lahko si le, dokler igraš skopuha.

Zavijem v cerkev le, ko to res nujno je,

torej za praznike... Ne dajem vbogajme!

Volim pač za tiste, ki poprej jih kupim,

komaj kdaj se zmotim (če pa, se brž odkupim).

Rad najamem tujce, ker so pač poceni!

Bolj kakor Bosanci so Slovenci leni,

pa malice ne plačam, dodatki so odveč,

če komu kaj ni prav – ponudbe je preveč:-)

Seveda sem korekten, smo vsi enakopravni,

brezposelni in Romi in vsi na tisti ravni,

ki raje kot balet imajo nogomet

in dajo zadnji cvenk za pivo, cigaret.

In če smo že pri tem, prav nič ne moti me

množica deklet, ki pač nastavlja se.

To je vendar naravno, to ves čas se počne!

Dokler imaš denar, je dovoljeno vse!

Imam vso pravico, da zgolj sebe maram

in eno je gotovo: druge ves čas varam.

Rad mlado imam meso, saj tekne mi zelo,

ni mi mar, od kod je, ni mi mar, kako...

Prav nič ni narobe, če lastno mnenje cenim,

saj vendar nisem kriv, da zmeraj prav ocenim.

Nikoli ni dovolj, vedno imam premalo.

Kdor mi prekriža pot, ta je zares budalo.

Je voda na moj mlin, dokler ljudje so sprti,

je vse kar prelahko, zabiti so kot krti.

Skregan naj bo svet in meni naj bo dano

uživati v teatru, jih lupit' kot banano.

Verni pa neverni. Za splav pa ne za splav.

Podeželan/meščan. Vsak naj ima svoj prav.

Razdvajaj jih in vladaj.

Deluje že stoletja.

Denar, sveta vladar.

Sužnji lastnega početja.

Slepi le za to:

vsi različni smo.

Dokler se delimo,

vsakič izgubimo.

Vedno ista finta,

zopet hop na led.

Osel se nam smeje,

kronan spet in spet.