Gospod Korona po svetu maršira, na nič se ne ozira, samo šmira in šmira.

Obhodil je svet, a ni se utrudil, da bi še malo ostal, se je ponudil.

So nekega dne ljudje pogumno se odločili, da gospodu Koroni ne bodo kar tako se pustili.

So nase maske dali in le do bližnje trgovine odvihrali.

Ta virus pošteno nam ga že svira, saj mu ni nič, je le ovira;

se vsemu močno upira in ljudi v hiše zapira.

Za štirimi stenami smo njemu v čast znanstveni članek v objavo poslali,

v dobri veri, da za večno bi ga odgnali.

Vsa stroka po svetu bi rada mu pot zaprla, ga za vedno v kali zatrla.

Če pomislim, se gospod le enkrat samo pojavi in cel kaos iz sveta napravi.

Se javnost ob njegovi širitvi, iz dneva v dan, močno zgraža – ni še konec – gen se izraža.

Ko nekega dne bo virus pregnan, bo ves svet spet nasmejan.

Naš gospod ne bo več na tapeti,

bodo pa za rime verjetno boljši obeti!

*Pesem je bila prvič objavljana kot del spremne besede k objavi preglednega znanstvenega članka o korona virusu (http://www.fe.uni-lj.si/aktualno/novice/2020051915221004/).

M_a_r_k_o