Roba je gard bez pokrića ako je prostor među ušima zrakoprazan.

No, ova minijatura o esenciji ljudske prijetvornosti je damn good.

Go, Janez, go!

včasih pa se kaka posreč' xD.

Jung bi bil ponosen! Bravo, res! 

če ne Jung, pa Michael Fassbender xD.

Tole je pa ... za na steno, no. Čestitam!

thank Jew, za pumpanje ega :P.

MIslim res, ne bom pametovala, predhodniki SO POVEDALI ...

hvala, Lidien. 

i'm humbled 8-).

kako  nekako je že djal Pessoa njega dni - da ima toliko duš, da nima nobene. 

tole zgoščenko sem dojel kot značilen problem pesniške eksistence, ki odblodi
preveč stran od sebe in nekako pozabi nase. 

ugh, duša. največja dogma, ki je še nismo prerasl,

kot da je stvar, ki ne rabi skepse.

in nikakor ne bi pisal o pesnikih, bi se tega lotil

bolj ostro (in manj prijazno) xD.

je pa ena od interpretacij, yes :).

aja, kar na pesnike bi se spravljal neprijazno :) 

no ja, ne jaz, pa gotovo tudi omenjeni P, ni dojemal' 'duše' kot verskih podobic,
zato je v bistvu skepsa odveč, brezpredmetna.
je pa podobno kot s pojmom Boga - nemogoče je dokazati, da ne obstaja. ateisti v resnici ne verjamejo, da ne obstaja, zgolj ne verjamejo v njegov obstoj.
če bi verjeli v njegov neobstoj, bi padli v dogmo - z odsotnostjo verovanja v obstoj se pa te dogmatične pozicije otresejo.
no, ker se moja razlaga zgoščenke očitno ne prekriva s tvojo, izvoli razložit,
razen če nisi na dogmatični poziciji, da se pesmi ne razlaga. :)

na, mogoče te bo tole zanimalo.

no ja, skepsa je zmeraj možna. ker uporabit besedo 'dušo'

s sabo nosi neko prtljago. potem je bolje uporabit pač

drugo, novo besedo :P.

in ja, vem kaj je ateist. ko ne trdiš, da nekaj ne obstaja, potem nimaš

bremena za dokazovanje tega. 

ampak js sm bolj anti-teist, kot Hitchens (žal ne isto artikuliran, ali

razgledan :D). kar vem, da prnese problem, ker me da v isti

koš z verniki, ker dejansko bi moral dokazat neobstaj.

ampak ja. nemogoče, je kot na sodišču kriv/ne kriv. če rečeš, da ni kriv,

ne pomeni, da misliš da je nedolžen :).

Hitch ni bil antiteist - citat: 

We don't say on non-truth claims or faith claims that we know when we don't.....atheists do not say that we know there is no god. We say to the contrary, no argument and no evidence has ever been educed that we consider to be persuasive......The same with the afterlife. Of course we don't say that we know there isn't one. We say that we don't know anyone who can bring any reason to think that there is. 


drugač pa,  pomen besed, kar gotovo veš,  določa kontekst.   omenjeno mnoštvo duš ni nekaj, kar bi spadalo v religiozne nauke. tko da tle si ti mal antiteistčne prtljage obesil. :)
lahko pa mojo omembo duše jemlješ po jungovsko.

sicer pa kapo dol pred Hitchensom

kontekst, zasigurno, da je tist' kar določena neko besedo.

ampak sama beseda ima preveč zgodovine, da bi vse

rešil kontekst. žal. kot ne moreš rečt, da je glasba

tvoje religija, ali pa ljubezen tvoj bog.

kotekst je drug, besede pa le niso kr nekaj xD.

ampak pustmo to, ko pa sva že glih pri Hitchensu .. še en njegov 

odličn citat glede svobodne volje:

"Of course i have free will. I have no choice but to have it." 

:D

se vidjamo.

uh, s tem se pa ne morem strinjat. kontekst se določa sproti, poleg tega, če že omenjaš to besedo samo zase, da ni le kar nekaj, ima beseda duša različne pomene in definicije. skoraj mi diši po besedni policiji. 

in kakšne vse metaforične resnice, dosežke v umetnosti, kulturi ipd. bi moral človek zanikati, če bi mislil, da so besede lahko večno kontaminirane z nekaterimi
(zgodovinskimi) konteksti in pojmi. ima Bukowski kakšno pesem z naslovom Duša?  ;)

ja Hitch je bil zelo iskriv.

Čestitk h kratki jeseni 2020 po izboru uredništva z utemeljitvijo:

Če glagol »inhalirati« preverimo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob pomenu vnašanja nečesa v sebe – naj bo to voda, zrak, dim ali zdravilo – najdemo še tretji, ekspresivni pomen: »s čutili intenzivno sprejemati, izkušati«. Četudi si torej lahko predstavljamo, da v pesmi identitete lirski subjekt metaforično (a vendarle čisto zares) vdihava tuje kože (kot vodo, zrak, dim, zdravilo), izbira tujke privede do tako razplastenega branja, kot ga lahko ustvari samo zares premišljena in zato odlična pesem. Koža je navsezadnje tako krhka, da jo lahko vdihnemo, a hkrati prinaša otipljivo in intenzivno izkustvo sebe in drugega. Kožo lahko oblečemo, slečemo, zamenjamo. Zamenjamo celo tolikokrat, da nekje v omari izgubimo svojo. Če se torej zanašamo na tako elastično in lahko prenosljivo substanco v iskanju identitete, se lahko hitro zataknemo pri vprašanjih – katera je sploh moja? Obstaja ena prava? Ali tudi tukaj zgolj sledim modnim trendom? (Helena Z)

nice, nice,

tenks ju za izbor

Bravoooo! Odličen izbor in Helenina analiza pesmi je vrhunska!

Te debate so orav zares vredne branja. Morem pogosteje začet gledat v komentarje XD.

srečka kr pogrešam, ja

sicr pa so to debate, ki jih imam najraje, o bogecu.