Arktika,

polno kosti in množica kristalov,

nekaj celic,

midva, jaz in ti.

Namesto kriminala,

namesto oddaljenega ternimala,

namesto celic sva (-) lizala,

v avtu sva ležala.

Polno kosti,

dve papirnati vrečki rjavi, krvavi,

množica kristalov in dve glavi,

vlak,

gosenice in oddaljena Arktika.

Rekel je: Ljubica, hvala!

Ona Arktiko je dve tretjini je dala,

da namesto celic ne bi zaspala.

Nista znala,

sredi mraza (-3),

nekaj zgrizenih kosti,

a midva na dnu ležala,

brez besed,

govorit nisva znala,

mraz pod nebom za znoret,

terminal bo spet,

bo spet.

Tam na dnu,

pod sedežem midva,

pomečkana,

strgana,

nekaj celic,

a midva, jaz in ti,

od pozabe sredi noči,

ko se steklo zarosi,

sva v avtu le midva ostala,

tam na dnu sva tiho obležala,

stiska se na naju zapisala:

Hvala za nakup!

Onadva sta se smejala,

slan krompir in kokakola,

ki sta sredi terminala,

sredi celic in brezdelja,

meni in tebi,

pomečkanima fakturama kratkočasje zasrala,

lepa hvala,

a račun bi visok je skoraj 50 Kun,

zima je odzun.

Avelina