»Že v plenicah zaudarja,
kaže fige in se laže,
mar mu je za vse blamaže,
zmore pretentati farja.«
On prišel je enkrat davno,
danes mu prav vse je ravno.
Kot da čas ta ne obstaja,
kot da z njim se le naslaja.
Zmeraj prvi, je v navadi,
paradira v promenadi.
Brije norca se iz kmetov,
trebuh raste od banketov.
V zraku božji glas poudarja:
»Že v plenicah zaudarja.«
Vzgoje je deležen blage,
obiskuje šole drage.
Včasih travco si zavija,
pa zagrabi ga norija.
Znanje ni mu prirojeno,
rad kar vzame ponujeno.
Če začuti kdaj krivico,
dokazuje si resnico.
Nudi vse zahrbtne maže,
kaže fige in se laže.
Delo sanjsko se ponuja,
vsaka branža mu je tuja.
Če se v poslu ne izide,
služba druga hitro pride.
Prav po blatu zaudarja,
prazen nič ti le podarja.
Vsepovsod okrog se kaže,
meglo z zrakom ti namaže.
Z blatom svojim vse zamaže,
mar mu je za vse blamaže.
Tudi kadar vse iztiri,
se nikoli ne umiri.
Je uradno res poslanec,
a za druge je posranec.
S smehom si lasti zasluge,
v blato pa poriva druge.
Ego svoj v oblakih kuha,
misli kot nadležna muha.
Še ko tone sredi barja,
zmore pretentati farja.
odlična glosa o predstavniku ljudstva, Stojan. tudi tehnično fajn, sloraj popolno, predlagam par drobnih izboljav, v izogib ponavlanju besed, tu pa tam tudi zaradi bolj tekočega poteka:
»Že v plenicah zaudarja,
kaže fige in se laže,
mar mu je za vse blamaže,
zmore pretentati farja.«
On prišel je enkrat davno,
danes mu prav vse je ravno.
Kot da čas ta ne obstaja,
kot da z njim se le naslaja.
Zmeraj prvi, je v navadi,
paradira v promenadi.
Brije norca se iz kmetov,
trebuh raste od banketov.
V zraku božji glas poudarja:
»Že v plenicah zaudarja.«
Vzgoje je deležen blage,
obiskuje šole drage.
Včasih travco si zavija,
pa zagrabi ga norija.
Znanje ni mu prirojeno,
rad kar vzame ponujeno.
Če začuti kdaj krivico,
dokazuje si resnico.
Nudi vse zahrbtne maže,
kaže fige in se laže.
Delo sanjsko se ponuja,
vsaka branža mu je tuja.
Če se v poslu ne izide,
služba druga hitro pride.
Prav po blatu zaudarja,
prazen nič ti le podarja.
Vsepovsod okrog se kaže,
meglo z zrakom ti namaže.
Z blatom svojim vse zamaže,
mar mu je za vse blamaže.
Tudi kadar vse iztiri,
se nikoli ne umiri.
Je uradno res poslanec,
a za druge je posranec.
S smehom si lasti zasluge,
v blato pa poriva druge.
Ego svoj v oblakih kuha,
misli kot nadležna muha.
Še ko tone sredi barja,
zmore pretentati farja.
Lidija, hvala lepa, sem popravil. To je moja prva glosa in imel sem kar nekaj problemov (tudi lektorica,haha) pri "izvedbi", ker je veliko pravil. Mi je pa vsekakor bil izziv, zato sem kasneje pisal še sonete, vilanele, rondele, rondoje, rubaie, gazele, triolete, pantume ... Zame je pisanje resnično zabava, izziv in sprostitev
Lep zaključek dneva, :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!