...na nebu zvezda,
pod nebom moja zvezdica,
na njenih zvezdnih laseh zvezana pentlja,
na kipečih prsih pa napis: ZVEZDANA.
Zaspana Zvezdana,
objokana od sonca,
vesela od mraza,
mrzlih utorov v njenih očeh,
očeh za tisto hiško,
za tistim repom,
na tistem zvoncu,
ki nabija na piano,
namesto da bi risal viteze.
Zvezdana zapoje,
se mirno vrti,
igra se s kodri,
počasi med zvezdice svoje hiti.
Njene so zvezde,
njen je arest,
napisan,
izbrisan,
potolčen,
zajeban od zvezd in neba.
Zvezdana tiho z blazino kramlja,
gleda v koruzo,
ki jo ščegeta,
zdaj nežno,
grobo,
da z Zvezdane moje izcuza solzo.
Le kaj profitiral sem od te poteze,
saj vem zdaj, da bilo je brezveze,
Zvezdana mi ornk klofuto primazala,
da zvezda poslednja se mi pokazala.
Deklica moja,
prav lepa ti hvala,
a ne mi zamerit,
da vse sva zasrala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Avelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!