Zazrl sem se ti v oči,
začutil nelagodje ob tvojem pogledu;
zmedenost, dvome, ocenjevanja …
Ponudila so se številna vprašanja.
Malo si mi sicer všeč,
pa spet tisti čuden občutek …
da te sploh ne poznam.
Ne poznam tvojih čustev, besed, glasu,
tvojega dojemanja, delovanja.
Včasih povešaš pogled,
kot da upaš,
da te ne preberem,
da te miselno ne razgalim.
Daš mi vedeti,
da se me bojiš,
da me ne moreš povsem sprejeti,
LJUBITI.
Dovoliti, da jaz ljubim tebe.
Včasih, hmmmmm …
vse to se mi dogaja …
… včasih, ko grem mimo
in te ponovno uzrem;
v ogledalu.

Stojan Knez