
Goriš.
Misliš, da si ranjena.
Pod rebri te boli
in ne upaš si spregovoriti.
Kdaj ti je tišina koristila?
Rezala si se s konicami
tujih jezikov in
se kopala v soli.
Ovil te je v svilo
in ti nisi navajena dobrih stvari.
Nezaupanje ti tli za zobmi,
ne drzni si spregovoriti.
Naučena defenzive,
vzgojena trdobe.
Veš, da si sposobna več,
odvrzi ščit.
Prevečkrat si mižala,
se skrivala med plevelom.
Zrasla si na kalnih tleh,
ne verjemi temu.
Ustvarila boš novo polje,
posadila cvetlice,
se nasmejala soncu
in živela.
Pesem, ki opogumlja in navdihuje, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!