Glosa o pajkovi mreži

Roso, ki na mrežo mi poseda
z nogo stresam, bo kar bo.
Skozi niti me zdaj sonce greje
zimo preživel bom skrit pod veje.

Kakor, da bi hotel,
da zgodi se čudo
hrano rad bi vrgel v kotel.
Kje brenčijo zdaj mušice,
kje metulji prhutajo
lakota mi že preseda,
to zdaj vse je kar brez reda.
Svet pomrznil je to zimo,
veter je prinesel kaplje
roso, ki na mrežo mi poseda.



Pletem mreže vsako leto
vem, da prosim nemogoče
a na koncu tedna mreža je rešeto.
Hodim v krogih, vzorce pletem
če je sreča ujamem muho,
a ko čakam pri koritu
v loncu mojem je zdaj suho.
Pa pozabim vse težave
nitke moje v vetru so zastave
z nogo stresam, bo kar bo.



Hočem lepo in debelo
prosim le za lepo mastno
ker se jesti mi je zahotelo.
Pletel nove mreže bom zdaj strastno
od miz bogatih se mi sanja
a zdaj nisem daleč od spoznanja,
da sem upa poln vedno manj.
Zdaj na listje zima že polega,
rosa se v kapljice nabira
Skozi niti me zdaj sonce greje.



Kakor, da bi čas obstal
vzorec rose je na mreži zmrznil
arhitekt pa v brlogu je ostal.
Sonce čaka, da ogreje
da z neba ali pa z veje
na mrežo se spusti metulj.
Zdaj želodec bo počakal,
da spomladi bo metulj vkorakal,
a dotlej bom sanjal ...
zimo preživel bom skrit pod veje.

 

Tomaž Jevšenak

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 12. 2020 ob 16:34
Spremenjeno:
01. 12. 2020 ob 17:36

Simpatična glosa.

O tej pesniški obliki imamo na portalu tudi delavnico:

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/127974/glose


Morda lahko svojo gloso še malce metrično inrimarsko dodelaš.


Lp L

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Jevšenak
Napisal/a: Tomaž Jevšenak

Pesmi

  • 26. 11. 2020 ob 10:07
  • Prebrano 313 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 85
  • Število ocen: 3

Zastavica