MI  SMO  VEČNOST

Kot otroka vidim sebe

v jutranjem sončnem siju

rast me s časom dohiteva

sedaj že padam v pozabo.

Prav vsemu  v živečem svetu

se dogaja ta proces

iz izvorov se  oživlja in hiti

tja kjer se hlap  v nov izvor rodi.

Koliko besed bo izgovorjeno

koliko misli bo pozabljeno

zlati izreki bodo odleteli

v  veter ali burjo spremenjeni.

V okviru časa celokupnega obstoja

premikam se po tem razpadlem umu

a nekaj je vendarle vekomaj isto

a to je čas ki se čudi neznanemu pogumu.

tomi