Pozdravila ga je z Dober dan!

On gledal je v njen modrc,

ker bil je maligan.

Prosila ga je za uslugo,

lebdela v zraku,

visela je v mavričnih bacilih,

on pa: saj imam drugo!

Ona je hotela še,

hotela je rižoto, sok in čokolado,

on pa gledal je v njeno ritko mlado,

v žepu skrival slinasto rulado.

Bil je torej maligan brez para,

brez odlike,

ni imel ne avta, kombija in avtobusa,

vendar bil je poln vesoljskega okusa.

Deklici je kupil zimsko kapo,

na kateri pomenljiv napis: da capo,

ona je počasi črkovala,

potlej pa le spoznala,

da ta šef je capo, zimski mož,

ki si je želel le mladih rož,

rožica je umirala od smeha,

da zardel bi on,

rožica je umirala od greha,

da zardel bi on,

vendar maligan je bil preveč bolan,

zima temna,

bil je kar zaspan,

rožica je umirala počasi,

z avta maligan jo vrgel je nekje na vasi,

šel domov je prav počasi,

kjer ga stenska ura je čakala,

dolge ure, dneve in noči,

zdaj pa maliganček v svoj brlog hiti.

Avelina