
neizogibno se staram
in postajam neviden
za božje oko
v poznojesenskem večeru
ne vem še nič
o svoji nesmrtnosti
ki tiktaka v mojih možganih
z zadnjimi ostanki
spominov
želja
pričakovanj
zaslepljenosti
neizogibno se staram
in s sivim pogledom
občudujem
bledi odsev
Ne daj se, Žiga, sad si u najboljim godinama.
Lp
Ne dam se, jer sam mladič u najboljim godinama u drugoj polovini od sto godina.
Lp
Imeniten zaključek; občudovanje bledega odseva (da ni obžalovanje) - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!